Nezakonito ravnanje z gradbenimi odpadki v Grosupljem in Ivančni Gorici
Združenje ROVO je na podlagi prijav občanov in lastnih terenskih ogledov pristojnim državnim organom podalo prijavo zaradi suma sistematičnega in nezakonitega ravnanja z gradbenimi odpadki na območju občin Grosuplje in Ivančna Gorica. V postopkih naj bi sodelovala podjetja Rekon d.o.o., KGG d.o.o. in investitor DON DON d.o.o., pri čemer obstaja resen sum odlaganja in predelave gradbenih odpadkov brez ustreznih dovoljenj, analiz tal in nadzora, tudi na okoljsko občutljivih območjih.
Sistematično odlaganje gradbenih odpadkov v stanovanjskem okolju
Združenje ROVO je v začetku marca 2025 prejelo več utemeljenih prijav občanov iz Grosuplja, ki so opozorili na večletno kopičenje in predelavo gradbenih odpadkov sredi strnjenega stanovanjskega naselja. Po navedbah občanov in priloženih video dokazih naj bi podjetji Rekon d.o.o. in KGG d.o.o. na parcelah št. 1905/54 in 1905/68 (k.o. Grosuplje) že več let odlagali in predelovali gradbene ruševine, prodec in druge frakcije, kar povzroča čezmeren hrup, prašenje ter degradacijo okolja.
Odpadki naj bi prihajali z več deset gradbišč, predvsem iz območja Ljubljane in Dolenjske, predelani materiali pa naj bi se brez ustreznih certifikatov uporabljali pri gradnji zasebnih in javnih objektov. Takšno ravnanje je v nasprotju z veljavno okoljsko zakonodajo, ki zahteva sledljivost, analize in dovoljenja za vsak prenos in uporabo gradbenih odpadkov.
Terenski ogledi in povezava z drugimi gradbišči
Do neposrednih ugotovitev je Združenje ROVO prišlo 5. marca 2025, ko je v okviru drugih postopkov zaznalo prevoz gradbenih odpadkov z gradbišča Emonika City Centre v Ljubljani na lokacijo ob potoku Grosupeljščica v Grosupljem. Kasnejši pregledi so potrdili sum, da gre za nezakonito deponijo na zemljiščih v lasti Republike Slovenije, povezanih z lastniško strukturo podjetij Rekon d.o.o. in KGG d.o.o.
Dodatno so občani opozorili na gradnjo večjega objekta investitorja DON DON d.o.o. v Grosupljem, kjer naj bi se izkopna zemljina in gradbeni odpadki odvažali na več lokacij brez okoljevarstvenega dovoljenja, med drugim na zasebna zemljišča in na območja z naravno vrednoto – kraške vrtače z vplivom na vodne vire v okolici Podbukovja in vasi Krka.
Odlaganje brez dovoljenj in brez analiz tal
Po preverjanju razpoložljivih podatkov je Združenje ROVO ugotovilo, da za navedene dejavnosti niso bila pridobljena okoljevarstvena dovoljenja po postopku R10, prav tako niso bile izvedene obvezne fizikalno-kemijske analize tal. Prenos izkopne zemljine na druge lokacije brez ustrezne dokumentacije pomeni kršitev več predpisov, saj se tak material praviloma šteje za odpadek, razen če so izpolnjeni strogi pogoji za stranski proizvod.
Posebej zaskrbljujoče je, da naj bi se na nekaterih lokacijah gradbene ruševine odlagale ponoči in nato prekrivale z zemljino, kar otežuje kasnejše ugotavljanje dejanskega stanja onesnaženosti.
Vprašljiva učinkovitost inšpekcijskega nadzora
V postopku so se pojavili tudi resni dvomi o učinkovitosti inšpekcijskega nadzora. Kljub večkratnim prijavam in jasno navedenim lokacijam naj bi pristojna inšpektorica ugotavljala, da nepravilnosti niso bile zaznane, pri čemer po mnenju Združenja ROVO niso bili izpeljani osnovni postopki preverjanja dovoljenj, evidenc in sledljivosti odpadkov, kot to zahteva zakonodaja.
Primeri iz preteklosti na Dolenjskem in Kočevskem dodatno kažejo na ponavljajoče se vzorce nezakonitega ravnanja z gradbenimi odpadki, ki so imeli dolgoročne negativne vplive na okolje.
Zahteve Združenja ROVO
Združenje ROVO je pristojnim organom predlagalo in zahtevalo:
takojšnjo izvedbo izrednega inšpekcijskega nadzora,
ustavitev vseh nezakonitih del in odlaganja odpadkov,
odstranitev nezakonito odloženih materialov,
prepoved nadaljnje predelave odpadkov brez ustreznih dovoljenj,
izvedbo neodvisnih analiz tal in preveritev sledljivosti vseh odpadkov.
Zaključek
Primer Grosuplja in Ivančne Gorice kaže na resne sistemske pomanjkljivosti pri nadzoru nad ravnanjem z gradbenimi odpadki. Nezakonito odlaganje in predelava ne ogrožata le okolja, temveč tudi zdravje prebivalcev in zaupanje v pravno državo. Združenje ROVO bo tudi v prihodnje vztrajalo pri zaščiti javnega interesa in zahtevalo dosledno spoštovanje okoljske zakonodaje.